Registracijska SPOT točka (Slovenska poslovna točka) je javna storitev, ki podjetnikom in bodočim podjetnikom omogoča hitro, enostavno in brezplačno opravljanje različnih postopkov. Na voljo je v fizični in elektronski obliki –  SPOT portal.

• Registracijo ter izbris samostojnega podjetnika (s.p.)
• Registracijo enostavne eno-osebne družbe (d.o.o.)
• Prijavo sprememb s.p.-ja v poslovni register (naslov, dejavnost ipd.)
• Oddaja vlog na Zavod za zavarovanje
• Oddaja davčnih podatkov na Finančni urad RS za samostojnega podjetnika ob registraciji
• Dodajanje pooblastil

• Za registracijo potrebujete naslednje:

  • osebni dokument
  • davčno številko
  • izbran datum začetka dejavnosti
  • Šifre dejavnosti po SKD, ki jih lahko najdete s pomočjo Iskalnika SKD ali v PDF obliki
  • overjeno izjavo lastnika objekta (na UE ali pri notarju), kjer bo sedež podjetja, v kolikor niste lastnik vi, lahko lastnik pride tudi z vami na registracijo in overitev opravi SPOT referent.
  • opredeljeno na kakšen način boste ugotavljali davčno osnovo (po dejanskih stroških ali normiranstvo)
  • predviden prihodek od datuma registracije do konca koledarskega leta

• spremembo poslovnega naslova
• spremembo dejavnosti
• spremembo imena podjetja
• prijavo/odjavo obveznega zavarovanja zaposlenih
• zaprtje podjetja (s.p.)

Da, na Registracijski SPOT točki boste seznanjeni z vsemi potrebnimi informacijami za postopke, ki jih lahko opravite na točki. Nudimo osnovno podjetniško svetovanje, ki pojasni zakonske in administrativne obveznosti podjetnikov.

V kolikor potrebujete podrobnejšo obravnavo in poslovno svetovanje, rezervirajte termin.

1. Da, samostojni podjetnik v Sloveniji lahko ima več poslovnih računov, vključno z računom v tujini – na primer v drugi državi članici EU. Vendar mora upoštevati naslednje obveznosti:

   • Glavni poslovni račun mora biti odprt v Sloveniji, saj se nanj običajno prejema plačila za opravljeno dejavnost.
   • Račun v tujini je dovoljen, vendar mora podjetnik vse prihodke, tudi tiste prejete na tuj račun, pravilno prijaviti v Sloveniji.
   • Podjetnik je dolžan voditi ustrezno poslovno dokumentacijo in zagotoviti, da so vse transakcije skladne z davčnimi predpisi.
   • Če so izpolnjeni določeni pogoji (npr. presežene vrednosti), je treba tuje račune prijaviti FURS-u.
   • Ne glede na lokacijo računa mora podjetnik plačevati davek na dohodek in, če je zavezanec, tudi DDV, za vse prihodke, ustvarjene v Sloveniji ali tujini.

   Za natančno skladnost z zakonodajo je priporočljivo, da se podjetnik posvetuje z davčnim svetovalcem.

PRIPOROČILA

1. Preverite pogodbo o zaposlitvi, ali vsebuje konkurenčno prepoved in ali ta velja za vašo dejavnost.
2. V primeru, da boste opravljali konkurenčno dejavnost, lahko delodajalca zaprosite za pisno soglasje. Svetujemo, da pridobite soglasje tudi v kolikor boste opravljali dejavnost, ki ni konkurenčna.

Pri redni zaposlitvi je oseba že zavarovana za pokojninsko in invalidsko varnost ter zdravstveno zavarovanje, torej za popoldansko dejavnost plačuje le prispevke za posebne primere zavarovanja v pavšalnih zneskih.

Višina pavšalnih prispevkov v 2025

Z uvedbo dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo so se zneski nekoliko spremenili. Od 1. julija 2025 veljajo ti mesečni pavšalni prispevki za popoldanski s.p.:

Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec brez soglasja delodajalca ne sme opravljati dejavnosti, ki konkurira delodajalcu (isto ali podobno delo). Praviloma je zapisana v pogodbi o zaposlitvi. Kršitev lahko vodi v odškodninsko odgovornost.

Tujec, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, mora za registracijo s.p.-ja priložiti naslednja veljavna dokazila, sodno prevedena v slovenski jezik:

➤ Dokazila iz države, kjer ima prijavljeno stalno bivanje:

• potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja,
• potrdilo, da oseba nima neporavnanih davčnih obveznosti kot fizična ali pravna oseba,
• potrdilo, da oseba ni v evidencah prekrškov v zvezi s plačilom za delo ali zaposlovanjem na črno.

➤ Za urejanje zavarovanja:

• dovoljenje za bivanje in delo (kopijo kartice),
• sporazum med Slovenijo in tujo državo oz. informativni list (kot podlaga za vključitev v socialna zavarovanja), ki ga tujec pridobi na Zavodu za zaposlovanje.

Oddaja vloge za izbris iz poslovnega registra

• Vlogo za zaprtje s.p.-ja morate oddati vsaj 3 dni pred želenim datumom prenehanja.
• Postopek lahko brezplačno uredite osebno na SPOT točki.
• S seboj prinesite:
  • osebni dokument,
  • davčno ali matično številko.

Odjava zavarovanja

• Referent na SPOT točki bo skupaj z vlogo za izbris iz registra, poslal tudi vlogo za odjavo zavarovanja na ZZZS.

Obveznosti po zaprtju:

• Po vloženi vlogi za izbris s.p.-ja iz registra imate 60-dnevni rok za oddajo končnega obračuna preko portala eDavki.«

S tem je postopek zaprtja popoldanskega s.p.-ja zaključen.

Potrebujete pomoč pri pripravi končnega obračuna? Priporočamo posvet z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

Pomembno je vedeti naslednje:

• S.p. ni mogoče zapreti na SPOT točki, tudi če ste soprog(a), pooblaščen(a) ali prokurist(ka) pokojnega podjetnika.
• Zaprtje podjetja se ureja preko zapustnega postopka, ki ga vodi okrajno sodišče.
• Zapuščinska obravnava običajno poteka 2–3 mesece po smrti.
• Na obravnavi se izda sklep o dedovanju in morebitnem zaprtju s.p.-ja, ki ga sodišče nato posreduje AJPES-u.

Do prejema sklepa podjetje formalno ostaja aktivno, zato priporočamo posvet z notarjem ali pravnim svetovalcem glede začasnih korakov in obveznosti.

1. Uredba o obrtnih dejavnostih – vsebuje seznam obrtnih dejavnosti
   • Povezava do uredbe (podatki na gov.si)
2. Seznam dejavnosti po SKD (Standardna klasifikacija dejavnosti) – pogosto se uporablja za registracijo podjetja
   • Iskalnik SKD

3. Obrtna dejavnost je tista dejavnost, ki se opravlja v skladu z določili 5. člena Obrtnega zakona. Zanjo veljajo naslednje značilnosti:

   – da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost, na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
   – da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti in nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,
   – da je osebni angažma v proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja prevladujoč,
   – da se opravlja trajno.

   V »Uredbi o obrtnih dejavnostih« so v 3. členu uredbe zapisane – naštete obrtne dejavnosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje.

   Pravico do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

   Obrtno dovoljenje pa lahko pridobi tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje na podlagi 2. odstavka 9. člena Obrtnega zakona.

   Obrtno dovoljenje je potrebno pridobiti za tiste obrtne dejavnosti, za katere je zahtevana ustrezna poklicna usposobljenost. Te dejavnosti so določene v Uredbi o obrtnih dejavnostih.

   Vse postopke v zvezi z izdajo obrtnih dovoljenj in vpisom v obrtni register, vodijo pooblaščene osebe na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami, je potrebno vložiti na OOZ na območju, katere je sedež predlagatelja ali na OZS (sedež samostojnega podjetnika ali pravne osebe, ki želi pridobiti obrtno dovoljenje).

Razlika med normiranim in navadnim s.p.-jem je predvsem v načinu ugotavljanja davčne osnove, obdavčitvi in računovodskih obveznostih.

Spodaj je primerjalna tabela in nato pojasnila:

Podrobneje:

Normirani s.p.

• Dohodnina se obračuna na pavšalno določeno davčno osnovo:
  • Samo 20 % prihodkov šteje kot osnova za davek (80 % se upošteva kot “normirani odhodek”).
• Davek: 20 % od teh 20 % = efektivna obdavčitev 4 % prihodkov (brez upoštevanja prispevkov).
• Ni treba voditi knjig, samo evidence o izdanih računih.
• Ni možno uveljavljati dejanskih stroškov (stroški goriva, pisarne, materiala, opreme… se ne upoštevajo).

Navadni s.p.

• Lahko uveljavljaš vse dejanske stroške poslovanja.
• Davčna osnova = prihodki – odhodki.
• Obdavčitev po dohodninski lestvici (16 %, 26 %, 33 %, 39 %, 50 %).
• Priporočeno ali potrebno računovodstvo, ker moraš voditi knjige (KPO, register osnovnih sredstev, zaloge…).
• Primeren za dejavnosti z visokimi dejanskimi stroški, saj tako znižaš davčno osnovo.

Kateri je boljši?

To je odvisno od narave dejavnosti:

• Normirani s.p. je dober, če imaš:
  • nizke stroške poslovanja
  • enostavno dejavnost
  • nižje prihodke (do 100.000–150.000 €)
  • želiš minimalno administracijo
• Navadni s.p. je boljši, če:
  • imaš visoke dejanske stroške
  • želiš upoštevati investicije, opremo, amortizacijo
  • imaš višje prihodke in več zaposlenih

Za konkretne razlike glede na dejavnost svetujemo posvet z računovodjo.

Posodobljen sistem v Sloveniji omogoča, da upokojenci, ki ponovno pričnejo delati oziroma opravljati dejavnost (tudi kot s.p.), prejemajo del pokojnine v višini, sorazmerni delovni obremenitvi, pogosta kombinacija pa je prav t. i. “75-25” sistem.

Kaj pomeni “sistem 75-25”?

To pomeni, da če se po upokojitvi vključiš v obvezno zavarovanje v obsegu 10 do 14 ur tedensko (ali približno 2 uri na dan), lahko hkrati prejemate 75 % svoje pokojnine in imate obenem status zavarovanca (torej s.p.). Velja naslednje (po noveli ZPIZ-2B):

• 75 % pokojnine — pri zajetih 10–14 h tedensko,
• 62,5 % — pri 15–19 h tedensko,
• 50 % — pri 20–24 h tedensko,
• 37,5 % — pri 25–29 h tedensko,
• 25 % — pri 30–34 h tedensko,
• 12,5 % — pri 35–39 h tedensko

Kako to deluje v praksi, korak za korakom:

1. Upokojitev – imaš pravico do starostne ali predčasne pokojnine.
2. Ponovni vstop v obvezno zavarovanje – preko dejavnosti (npr. kot s.p.), z vsaj deset urami na teden.
3. Uveljavitev sorazmerne pokojnine – v višini, ki ustreza uram:
   • Za 10–14 h/tedensko: 75 % pokojnine.
4. Vodenje dejavnosti kot s.p. – v okviru teh ur prejemaš pokojnino in hkrati izdajate račune, vodiš knjigovodstvo itd.
5. Vloga pri ZPIZ-u – vložiš zahtevo oziroma prijavo, da želiš imeti obenem status zavarovanca in prejemnika sorazmerne pokojnine.

Zakaj je ta sistem uveden?

Gre za delovni prehod v upokojitev, omogoča dodatno fleksibilnost in postopno prehajanje v popolno upokojitev. Namesto popolne ukinitve dejavnosti ali popolnega znižanja pokojnine, lahko kombiniraš oba statusa.

Priporočljivo je, da se pravočasno (nekaj mesecev pred upokojitvijo) oglasite na ZPIZ in FURS, da uredite prehod.

Vsako podjetje (d.o.o. in s.p.), ki ima poslovanje v Sloveniji, lahko podeljuje kadrovske štipendije, če ima interes zaposliti štipendista po zaključku šolanja.

Kaj mora podjetnik narediti?

1. Objava potrebe po kadrovskem štipendistu

• Lahko je interni razpis (ni nujno javen).
• A priporočljivo je, da v primeru štipendiranja družinskega člana (npr. otroka) vseeno razpis objavljen oz. je vsaj pripravljen interni dokument z opisom štipendijskega mesta.
• V dokumentaciji naj bo razviden interes podjetja za tak kader.

2. Pogodba o štipendiranju

• Obvezno mora biti podpisana pogodba med podjetjem in štipendistom, ki vključuje:
  • Višino in trajanje štipendije,
  • Pogoje (npr. redno opravljanje šolskih obveznosti),
  • Obveznost zaposlitve po koncu šolanja (lahko določeno obdobje – npr. 1–2 leti),
  • Vračilo v primeru prekinitve.

3. Prijava štipendije (neobvezno, a priporočljivo)

• Štipendijo lahko prijavite v evidenco kadrovskih štipendij pri Javnem skladu RS (JSRS).
• To omogoča, da sodelujete v sofinanciranju kadrovskih štipendij, ko so na voljo (v okviru razpisov).

4. Izplačevanje in računovodska obravnava

• Štipendijo izplačujete mesečno (ali po dogovoru).
• V računovodstvu vodite izplačila kot strošek izobraževanja ali kadrovanja.
• Lahko je davčno priznan strošek do določene višine.

DAVČNI VIDIKI

• Kadrovska štipendija ni obdavčena, če:
  • ne presega 100 % zadnje znane povprečne neto plače v RS (kar je trenutno okrog 1.300–1.400 € neto mesečno),
  • je sklenjena ustrezna pogodba in
  • obstaja obveznost zaposlitve po koncu šolanja.
• Če ni pogodbe ali je štipendija nerealno visoka, lahko FURS to obravnava kot prikrito izplačilo in naloži dodatno obdavčitev.